KULTURA Potomec mariborskih Judov že 30 let raziskuje družinske korenine

Branka Bezjak*

Andree Morpurga tudi po 30 letih še ni minila strast do poizvedovanja o svojih in koreninah prednikov. Kakor že njegov priimek pove, je namreč daljni potomec mariborskih Judov. Ko so se morali ti po odloku Maksimilijana I. leta 1496 izseliti iz mesta, so pozneje prevzeli priimek Marpurg(er)/Marburg(er), kar je v dobesednem pomenu “iz Maribora”. Priimek Morpurgo pa je italijanska različica priimka, ki naj bi se razvil iz beneškega poimenovanja za Maribor (Morpurch) in je med vsemi različicami daleč najpogostejši, je z raziskovanjem ugotovila tudi Marjetka Bradač iz Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Z dr. Andreo Morpurgom sta sodelovala pri snovanju razstave Morpurgi, potomci mariborskih Judov, ki so jo prejšnji četrtek odprli v Sinagogi. In ob tej priložnosti je potomec mariborskih Judov tudi prvič prišel v naše mesto.

Zgodovinar arhitekture
Potovanja v neznane dežele ga še dodatno motivirajo za raziskovanje in odkrivanje lastne zgodovine. “Začel sem sam, saj ne da drugi ne bi bili ponosni na svoj izvor, a to jih ni toliko prevzelo kot mene. To je povezano tudi s tem, da preučujem zgodovino arhitekture in gojim tudi strast do arhitekturne dediščino. Glede na to, da sem sam zgodovinar, sem se tega lotil metodološko. Zdaj smo trije, štirje, sodelujemo s Sinagogo Maribor … In v toliko letih najdeš marsikaj zanimivega. Zmeraj več pravzaprav, temu kar ni konca. Zlasti o mariborskem obdobju se bolj malo ve in prav to bi še rad raziskal,” pove Morpurgo. Bradačeva pojasni, da pisni viri, zlasti o trgovanju in drugih poslih, sicer obstajajo, a da je težava pri povezovanju takratnih Judov s sedanjimi družinami zato, ker se takrat še niso tako imenovali, temveč denimo Izak, sin Ariela.

Trgovci, bankirji, poslovneži
Mnogi Morpurgi so se uveljavili kot spretni trgovci in poslovneži pa tudi kot ugledni in vplivni bankirji, rabini, zdravniki, univerzitetni profesorji, inženirji, poslanci, knjigarnarji, založniki, pisatelji, pesniki, umetniki itd. V okoljih, v katerih so živeli, so pomembno prispevali h gospodarskemu in družbeno-kulturnemu razvoju. Na razstavi v Sinagogi, ki bo na ogled do konca avgusta, so predstavljeni tudi posamezniki, v glavnem pa gre za generalno razstavo o mariborskih Judih. V prihodnje pa se bodo posvečali še posameznikom.

Obuja pokopališče
Andrea Morpurgo se je sicer rodil v Bologni, njegov oče v Trstu, dedek pa v Gorici. Tudi preostala njegova družina izvira prav iz tega kraja oziroma iz okolice, kar pomeni, da je to ena najstarejših vej družine. Ko so se selili iz Maribora, se je en del selil v Gradišče pri Gorici, nato pa so se selili v večja mesta, kjer je bilo tudi več možnosti za preživetje, v Trst, Split … Zdaj so potomci razseljeni po ZDA, Veliki Britaniji … Lani jih je povezal Peter Morpurgo, živeč na Floridi, katerega družina izvira iz Trsta. Prišli so tudi v Maribor, prav v času, ko je Bradačeva pripravila razstavo o Vidu Marpurgu, knjigarnarju iz Splita. “Upam, da bom lahko prišel naslednjič, ko se bo družina zbrala. Z nekaterimi smo v stiku preko elektronske pošte, skypa …” razlaga Andrea. Zdaj živi v Španiji, kjer poučuje na fakulteti za oblikovanje. V Maribor bo gotovo še prišel, ne nazadnje vodi projekt rekonstrukcije judovskega pokopališča v okolici Nove Gorice. “To je zelo lepo pokopališče in poleg mariborske Sinagoge eden redkih judovskih spomenikov na slovenskih tleh. Pri projektu lahko torej povežemo Italijo in Slovenijo, Maribor, Novo Gorico in Gorico,” še meni Morpurgo.

*Vecer, 8.7.2017